Zivjo, zivjo!
Torej, nahajam se v Spaniji v kraju imenovanem Azofra. Ta je kakih 160 km od spanske meje, kar pomeni da mi ostaja se dobrih 600km do Santiaga in nato se kakih 100km do Finistere.
Spanija je drugacna. Ne boljsa, ne slabsa, le bistveno drugacna. Francije sem se kar navadil in tezko je bilo sedaj spet vse spremeniti. V Franciji so pravi gurmani in pogosto se pocustis zelo domace, ko si pri njih v gosteh. V Spaniji je to veliko tezje, ker je ljudi vsaj desetkrat vec in je vse bolj na hitro narejeno in za veliko maso ljudi. V Franciji spis v sobi z max osmimi ljudmi, tu pa tudi 120 ljudi v eni dvorani ni nic posebnega. Ima pa to svoje prednosti. Tu so ljudje iz celega sveta; mladi, stari... Anglescina ni problem in vedno najdes kakega sogovornika ali sopotnika. Je pa veliko manj miru na poti in veliko zgodnjega vstajanja ter kar hitenja k naslednji postaji. Ampak jaz se ne dam. Nic ne hitim in obicajno ni problema s pojstlo.
Ravnokar sem srecal se drugo slovenko na poti. S prvo, Andrejo, sva prehodila dobra dva dni skupaj.
Kot vidite je razlika tudi v internetu. Sicer je povsod dostopen, vendar obicajno zaseden ali na zetone in pogosto (kot tudi danes) ni dostopa do kiste, kar pomeni, da slik ni mozno nalozit.
Z vremenom imam veliko srece, saj ni dezja in vendar ni tiste vrocine, ki so jo obljubljali. Z zulji ni problemov. Do sedaj sem imel 2,5 zulja, noge delajo in ni problem prehodit potrebne distance. Sem ze utrjen. ;)
Za danes bo to vse, ker minute neusmiljeno tecejo in tukaj je tak kazin, da se ne da razmisljat (sem poleg kuhinje in jedilnice).
Imejte se lepo in se cujemo ter kmalu tudi vidimo.
Ultreia!
